Ob besedi Rakitna se mi iz otroškega spomina prikažeta dve vrsti podob. Idilično okolje in široka cesta z ovinki. Spomnim se, da je bilo daleč, v avtu mi je bilo slabo, ko smo prišli, pa noro. Slabost v avtu je bila pozabljena ob prvem koraku po mehkih tleh smrekovega gozda, okrog jezera ali čez skrito jaso suhe trave.

Na Rakitno sem kasneje kar malo pozabil, ne vem, preselili smo se. Obiskal sem jo ponovno pred parimi leti, z longboardom.

Pokrajina je zdržala, nekaj smrek se še spomnim, jezero je malo bolj motno na pogled. Ob njem se gradi hotel.

Kljub temu, imam občutek, da bi še našel kakšno samotno jaso sredi gozda, se ulegel na travo in se samo nadihal svežega zraka. Ne morem verjet, samo nekaj deset minut iz prestolnice. Druga klima.

YouTube slika preogleda

-luka

  • Share/Bookmark

...komentar [5]

 

5 komentarjev





  1. ozze pravi:

    full dobr tole. Bi blo fino če bi se dal kdaj kakšno cesto zapret za takšne spuste, da bi blo bolj varno.

  2. katja katja pravi:

    čak, ti si vozu…kdo je pa snemal? Ne mi rečt, da voznik… pa ni predolgo…in muska iz kasetarja – dbest! lušn video:)

  3. luka pravi:

    mhmm, tko kt je refren …You and Me… :) , no pr zadnjem posnetku se nama je prdružu Renato in z veseljem poprijel za kamero

  4. mare pravi:

    komi cakam da se spet zgodi

  5. SUGAR pravi:

    jest tud ce me bosta povabla zraven!!! komi cakam!!!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !